APDEJT.si

Borec za državljanske pravice Jesse Jackson je bil po 12-dnevnem zdravljenju zaradi napredujoče nevrološke motnje v ponedeljek odpuščen iz bolnišnice v Chicagu. Preživel je skoraj teden dni na intenzivni negi.

Voditelja gibanja za državljanske pravice, reverenda Jesseja Jacksona, so premestili iz enote intenzivne nege, vendar bo ostal hospitaliziran. Njegovo stanje je stabilno.

Rev. Jesse Jackson po poročanju virov blizu družine prejema obliko podpore za ohranjanje življenja v bolnišnici, da bi stabilizirali njegov krvni tlak. CBS News in CNN sta poročala o tem poslabšanju njegovega stanja v bolnišnici v Chicagu. Vendar pa TMZ poroča, da Jackson ni na aparatih za ohranjanje življenja, kljub prvotnim poročilom.

Paul Ingrassia, Trumpov kandidat za vodenje Urada za posebne zadeve, je umaknil svojo nominacijo po tem, ko so v javnost prišla njegova sporna rasistična in pronacistična besedilna sporočila. Njegove izjave so vključevale tudi omalovažujoče opazke o Martinu Luthru Kingu mlajšemu. Odstopil je zaradi pomanjkanja podpore republikanskih senatorjev.

Ted Cruz je opozoril republikansko stranko na 'politično nevarnost' zaradi protestov No Kings. Donald Trump je podprl kandidata, ki bo izzval republikanskega predstavnika Thomasa Massieja v Kentuckyju. Progresivne skupine so začele kampanjo v vrednosti 1,4 milijona dolarjev za ponovno pridobitev Latino volivcev, pri čemer poudarjajo gospodarske težave in Trumpovo politiko množičnih deportacij.

Joe Rogan je proteste 'Brez kraljev' označil za delo agentov FBI in zaposlenih pri Sorosu. Hillary Clinton in drugi demokrati so izrazili podporo protestom proti Trumpu. Vodja demokratske manjšine v predstavniškem domu Hakeem Jeffries je kritiziral Karoline Leavitt zaradi njenih napadov na Demokratsko stranko. Proteste 'Brez kraljev' podpirajo tudi socialistične organizacije, ki podpirajo diktature, protesti pa naj bi bili usmerjeni proti Trumpu.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je nakazal, da bi lahko preimenoval Ministrstvo za obrambo v Ministrstvo za vojno. Trump je dejal, da bi to lahko storili v približno tednu dni, ker naj bi imelo novo ime močnejši prizvok.

Predsednik Trump je podpisal izvršni ukaz, ki tožilcem nalaga pregon posameznikov, ki sežigajo ameriške zastave med protesti, z namenom ponovne vzpostavitve spoštovanja, ponosa in svetosti. Poleg tega se je zaostrila polemika med Trumpom in guvernerjem Marylanda, Wesom Moorejem, potem ko je Trump izjavil, da bo v Baltimore poslal Nacionalno gardo ZDA. Predsednik Trump je tudi napovedal odprtje kabinetne seje za medije.

Donald Trump je po srečanju z Zelenskim in evropskimi voditelji telefoniral Viktorju Orbanu in ga vprašal, zakaj ne želi Ukrajine v Evropski uniji. Povedal je tudi, da si želi miru v Ukrajini ne le zaradi Nobelove nagrade, temveč tudi zato, da bi prišel v nebesa. Ursula von der Leyen je izjavila, da mora Rusija vrniti vse ukradene ukrajinske otroke.

V Michiganu, blizu Detroita, muzej Henry Ford ohranja artefakte obdobja gibanja za državljanske pravice, vključno s hišo iz Alabame, kjer je Martin Luther King Jr. načrtoval pohode za volilne pravice temnopoltih. Muzej želi predstaviti pomembno vlogo rasizma v ameriški zgodovini.

Vlada Donalda Trumpa je razkrila zadnje dokumente, povezane z atentatom na Martina Luthra Kinga mlajšega. Medtem senat ZDA obravnava nominacijo Emila Boveja, nekdanjega odvetnika Donalda Trumpa, za dosmrtni položaj sodnika na zveznem prizivnem sodišču. Senat je tesno izglasoval začetek obravnave te nominacije.

Trumpova administracija je objavila dosjeje FBI-ja o umorjenem borcu za državljanske pravice Martinu Luthru Kingu mlajšemu, kljub nasprotovanju njegove družine in drugih aktivistov za državljanske pravice. Načrte za objavo datotek v zvezi z atentatom na Martina Luthra Kinga mlajšega je napovedala direktorica nacionalnih obveščevalnih služb Tulsi Gabbard.

V ZDA narašča napetost zaradi neobjavljene domnevne 'Epsteinove liste', ki naj bi vsebovala imena vplivnih oseb, vpletenih v pedofilski škandal z Jeffreyjem Epsteinom. Demokrati grozijo z ukrepi, saj naj bi administracija Donalda Trumpa seznam zadrževala. Medtem je Trumpova administracija objavila skoraj 200.000 strani tajnih akt FBI, ki se nanašajo na inšpekcijo in preiskavo umora borca za državljanske pravice, Martina Luthra Kinga mlajšega, kar je ponovno razplamtelo razpravo o enem najtemnejših poglavij ameriške zgodovine.

Ameriška vlada je objavila dokumente FBI-ja, povezane z atentatom na Martina Luthra Kinga mlajšega, kar je Donald Trump napovedal že kmalu po prevzemu položaja. Čas objave je bil skrbno načrtovan. Družina Martina Luthra Kinga mlajšega je prosila za obzirnost pri ravnanju z objavljenimi dokumenti.

Ameriška vlada je objavila dolgo zapečatene zvezne dokumente, povezane z atentatom na Martina Luthra Kinga mlajšega leta 1968, vključno z dokumenti FBI o njegovem nadzoru. Odločitev predsednika Donalda Trumpa o objavi več kot 240.000 strani je naletela na kritike Kingovih otrok, ki so potezo označili za vdor v zasebnost.

Donald Trump je objavil, da je General Motors (GM) kot odziv na njegove carine začel premeščati milijarde dolarjev proizvodnje nazaj v ZDA. Poleg tega je Paramount plačal 16 milijonov dolarjev poravnave Trumpu v tožbi proti CBS glede intervjuja '60 minut' s Kamalo Harris. Nekdanji igralec NFL, Jason Buck, ki je staroselec, je podprl Trumpov načrt za vrnitev starega imena franšize Washington Redskins.

Donald Trump je sporočil, da sta CBS in njegova matična družba Paramount dosegla poravnavi v tožbah, ki jih je vložil zaradi domnevne medijske prevare v oddaji '60 Minutes'. Prvotna poravnava je znašala 16 milijonov dolarjev, kasneje pa sta se podjetji strinjali, da bosta predsedniški knjižnici Donalda Trumpa plačali dodatnih 20 milijonov dolarjev, kar skupaj znaša 36 milijonov dolarjev.

Otroci Martina Luthra Kinga mlajšega so objavo dokumentov FBI o atentatu na njihovega očeta označili za kršitev zasebnosti, čeprav so nekateri drugi družinski člani podprli dejanja Trumpove administracije. Medtem je administracija Donalda Trumpa poskušala pridobiti upokojene agente agencije ICE za pomoč pri deportacijah. James Comer, predsednik odbora za nadzor v predstavniškem domu, je napovedal nadaljnje preiskave predsednika Joeja Bidena, ki se bodo osredotočale na njegove sodne imenovanja, pomilostitve in izvršne ukaze, medtem ko so se demokrati znova javno prepirali o izgubi volitev 2024. Nekdanja Trumpova odvetnica Alina Habba se je znašla pred negotovo prihodnostjo kot glavna zvezna tožilka v New Jerseyju.

Ameriška vlada, pod administracijo predsednika Trumpa, je objavila več kot 240.000 strani dokumentov, povezanih z atentatom na dr. Martina Luthra Kinga mlajšega. Poročila navajajo, da je Tulsi Gabbard, direktorica nacionalne obveščevalne službe (DNI), potrdila objavo več kot 230.000 strani dokumentov.

Administracija Donalda Trumpa je kljub preteklim nasprotovanjem objavila več kot 230.000 zaupnih datotek FBI-ja, ki se nanašajo na nadzor in preiskave Martina Luthra Kinga mlajšega. Dokumenti, ki so bili desetletja shranjeni in nedostopni javnosti, so zdaj na voljo, kar ponuja nov vpogled v dejavnosti FBI-ja in življenje vodilnega borca za državljanske pravice. Gre za dejanje, ki je bilo dolgo pričakovano in dviga vprašanja o vsebini teh obsežnih zapisov.

Danes so bili objavljeni zvezni zapisi, povezani s preiskavo atentata na borca za državljanske pravice Martina Luthra Kinga mlajšega leta 1968. Dogodek je pomemben za razumevanje zgodovinskih okoliščin in preiskovalnih dejstev, ki so obkrožala ta ključni dogodek v zgodovini ZDA.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je objavila 230.000 strani deklasificiranih dokumentov, povezanih z atentatom na Martina Luthra Kinga mlajšega, vključno z dosjeji FBI-ja o nadzoru nad tem borcem za državljanske pravice.

Japonske in druge azijske borze so se okrepile po novici o trgovinskih sporazumih med ZDA in Japonsko ter Indonezijo. Sporazum z Japonsko, ki vključuje 15-odstotne carine na japonski izvoz v ZDA in 550 milijard dolarjev naložb, je razveselil japonske proizvajalce avtomobilov, medtem ko so ameriški proizvajalci izrazili zaskrbljenost, saj so bile carine nižje od pričakovanih. Sporazum z Indonezijo odpravlja carine na 99 % ameriškega blaga.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je objavilo več kot 240.000 strani dokumentov, vključno z dosjeji FBI-ja, povezanimi z atentatom na Martina Luthra Kinga mlajšega.

Trumpova administracija je objavila več kot 200.000 do 240.000 strani prej zapečatenih dokumentov FBI o nadzoru nad Martinom Luthrom Kingom mlajšim in preiskavi njegovega umora. Odločitev je bila sprejeta kljub nasprotovanju Kingove družine, ki še vedno verjame, da James Earl Ray ni bil edini storilec umora in upa, da bodo novi dokumenti prinesli dodatna spoznanja. Dokumenti so bili zapečateni od leta 1977.

Nacionalna obveščevalna služba ZDA je objavila več kot 230 tisoč strani dokumentov, povezanih z umorom ameriškega borca za državljanske pravice Martina Lutra Kinga mlajšega, ki je bil ubit leta 1968. Gre za prvič v zgodovini, da je ZDA razkrila tako obsežno število dokumentov FBI o tej preiskavi. Dokumenti so na voljo na spletni strani archives.gov.

Administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je objavila več kot 230.000 strani dokumentov, povezanih z atentatom na Martina Luthra Kinga mlajšega. Kljub nasprotovanju Kingove družine, ki je pozvala javnost k spoštljivemu obravnavanju objavljenih informacij, so bili dokumenti, vključno z nadzornimi zapisi FBI, javno dostopni. Ob tem je Trump pozval tudi k vrnitvi prejšnjih imen športnih ekip Washington Commanders in Cleveland Guardians, ki so bila spremenjena zaradi kritik.

Pravosodno ministrstvo pod vodstvom Donalda Trumpa je vložilo izjavo o interesu na zveznem sodišču, s čimer je napovedalo boj proti cenzuri. Bela hiša je potrdila, da je bil predsednik Trump resen v svoji želji po vrnitvi imena Redskins za ekipo Washington Commanders.

Administracija Donalda Trumpa je razkrila več kot 230.000 zaupnih dokumentov, povezanih z umorom Martina Luthra Kinga mlajšega, kar je del družine kljub nasprotovanju drugih članov pozdravil. Kingova nečakinja je ta korak označila za »zgodovinski korak k resnici«, ki si jo ameriško ljudstvo zasluži, s čimer so dokumenti, javno dostopni prvič po letu 1977, prinesli dodaten vpogled v primer.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal javno objavo obsežnih dokumentov, povezanih z umorom Martina Luthra Kinga mlajšega, med katerimi je približno 230.000 strani poročil FBI in CIE o Kingu. Ta poteza se je zgodila v času, ko se Trumpova administracija sooča s pritiskom zaradi ponovno oživljene afere Epstein, kar je sprožilo špekulacije o poskusu preusmeritve javne pozornosti. Objava teh zgodovinskih dokumentov je pomembna za razumevanje preteklosti in vpliva na percepcijo ključnih dogodkov v ameriški zgodovini.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je objavila več kot 230.000 strani dokumentov, povezanih z umorom borca za državljanske pravice Martina Luthra Kinga mlajšega. Trump je sprostitev dokumentov FBI-ja napovedal kmalu po prevzemu funkcije, sedanja objava pa naj bi bila skrbno načrtovana.

Trumpova administracija je kljub nasprotovanju družine Martina Luthra Kinga mlajšega objavila dokumente FBI o njegovem nadzoru, kot tudi dosjeje o streljanju na Johna F. Kennedyja in Roberta F. Kennedyja. Medtem se je izvedelo, da je Jeffrey Epstein sebe imenoval za Trumpovega 'najbližjega prijatelja', kar je pokazala tudi nova raziskava javnega mnenja. Ministrstvo za pravosodje želi zaslišati Epsteinovo nekdanjo partnerico Ghislaine Maxwell, ki je bila obsojena zaradi pomoči pri spolnih zlorabah mladoletnic. Vzporedno je demokratski strateg James Carville ostro kritiziral lastno stranko, jo označil za 'zmedeno' in 'brez vodstva'. Pojavile so se tudi nove tožbe proti Teslinemu sistemu za avtopilota.

Zvezni dokumenti v zvezi s preiskavo atentata na Martina Luthra Kinga mlajšega leta 1968 so bili objavljeni v ponedeljek. To se je zgodilo kljub nasprotovanju njegove družine, ki je izrazila 'nadaljevanje žalosti' zaradi objave gradiva FBI o nadzoru nad preminulim nobelovcem. Objava sledi razkritju na desetine tisoč dokumentov marca letos.

Predsednik predstavniškega doma Mike Johnson je izrazil dvom o verodostojnosti Ghislaine Maxwell kot pričevalke, medtem ko je kongresnik Thomas Massie izrazil zaskrbljenost, da bi Johnson lahko spremenil pravila predstavniškega doma za oviranje objave dokumentov. Medtem je prišlo do napetosti v vodstvu Georgie zaradi zgodnjega zaključka zakonodajne seje, senator John Kennedy pa je kritiziral liberalne medije.